Janez Bernik: Zapisi spomina

Tokratna razstava v Generali galeriji je posvečena 10. obletnici smrti akademskega slikarja Janeza Bernika, enega najpomembnejših in najvidnejših ustvarjalcev slovenske umetnosti 20. stoletja, in nosi naslov Zapisi spomina.

Razstava kronološko prikazuje umetnikov opus med letoma 1961 in 2004; od obdobja letrizma in ciklusa »Kamen – kruh« do poznih del, kot je »Petinpetdeset let prepozna izjava«, ki raziskuje kolektivno travmo in katarzo.

Iz obdobja letrizma oziroma ciklusa Pisma, ki je zaznamoval prvo polovico 60. let prejšnjega stoletja, so na ogled umetniško delo iz leta 1961 in tri dela iz leta 1964. Bernik je v tem obdobju v svoja dela vključeval črke, arhaične zapise, šifre, pismenke, besede in številke, ki so postale vizualni znaki. Ti zapisi, ki so namenoma neberljivi, delujejo kot nekakšni arheološki ostanki človeške civilizacije.

V letih 1975 in 1977 se je Bernik premaknil proti novim arhetipskim simbolom v ciklusu Kamen – kruh. V njegovem opusu se pojavi motivika kruha, kamna in človeške roke, ki nosijo globoke simbolne pomene v slovenskem izročilu in kulturi.

Pomembno mesto na razstavi ima monumentalno delo z naslovom Petinpetdeset let prepozna izjava, ki je nastalo med letoma 2001 in 2004. Nastalo je ob deseti obletnici slovenske osamosvojitve in odpira težka vprašanja o povojnih pobojih, razkolu družbe in kolektivni travmi.

Janez Bernik je s svojimi platni ustvaril prostor, kjer se surovost materije sreča s čistostjo duha, s čimer se njegovo slikarstvo sklene kot brezčasna podoba človeškega upanja in bivanjskega dostojanstva. Kljub teži materialnega sveta v njegovi slikarski govorici vedno prevlada subtilna luč odrešitve.

Razstavo poklanjamo idejnemu očetu galerije, Matjažu Gantarju, ki je bil velik ljubitelj akademskega umetnika Janeza Bernika. Vsa razstavljena dela je galeriji prijazno posodila umetnikova nečakinja Romana Bernik Gostič, za kar se ji iskreno zahvaljujemo.

VEČ O RAZSTAVI NAJDETE TUKAJ.

OGLED VIRTUALNE GALERIJE

ŽIVLJENJEPIS

Janez Bernik (1933–2016) je bil eden najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov in vodilni predstavnik moderne umetnosti v Sloveniji. Rodil se je v Guncljah pri Ljubljani, študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter se izpopolnjeval v Parizu pri grafiku Johnnyju Friedlaenderju. Njegovo ustvarjanje je obsegalo slikarstvo, grafiko, kiparstvo, ilustracijo, tapiserijo, knjižno opremo in poezijo. V svojem umetniškem razvoju je prehajal od vplivov informela prek letrizma do nove figuralike, s katero se je intenzivneje ukvarjal predvsem v osemdesetih letih. Med letoma 1976 in 1996 je deloval kot profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je pomembno zaznamoval generacije mladih umetnikov. Bil je ustanovni član Grupe 69, sodeloval pri Novi reviji ter imel številne samostojne in skupinske razstave doma in po svetu. Za svoje delo je prejel več kot 40 nagrad in priznanj, med njimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo, Jakopičevo nagrado, Herderjevo nagrado ter državno odlikovanje Zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Njegova dela so danes del najpomembnejših domačih in mednarodnih zbirk, med drugim v Albertini na Dunaju, Tate Gallery v Londonu, Muzeju moderne umetnosti v New Yorku ter številnih drugih uglednih svetovnih institucijah.

Družini Gantar, pokroviteljici galerije, katere pobudnik in ustanovitelj je bil Matjaž Gantar, se iskreno zahvaljujemo za podporo in sodelovanje pri delovanju galerije. Posebno zahvalo namenjamo družbi Generali Investments d. o. o., podpornici Generali galerije od samega začetka do danes.