Marionete

Odprtje razstave v sredo, 24. aprila 2019, ob 19.00 v AS Galeriji.

Slikarka in grafičarka Nataša Ribič Štefanec je umetnica, ki izvrstno obvlada risbo in je zapisana klasičnemu mediju slikarstva. V njenem ustvarjanju se menjavajo obdobja abstraktne in figuralne likovne govorice. Prek slikarstva doživlja razvoj in raziskovanje lastnega umetniškega ustvarjanja pa tudi spoznavanje same sebe. Pravi, da nikoli ni do konca zadovoljna in da gre za vseživljenjski razvoj.

V njenem slikarstvu zaznamo socialno, družbeno in zgodovinsko tematiko. Raziskuje vse, kar se je dotakne in ji vzbudi zanimanje, in to prenese v obliko umetniške manifestacije. Zanima jo človek in njegova vpetost v družbeni prostor.

Na razstavi se predstavlja s ciklusom z naslovom Marionete. Gre za prikaz najnovejšega slikarskega opusa od leta 2017 do danes in vseh štirinajst del je prvič na ogled postavljenih v AS Galeriji.

Opus je posvečen razvpiti kraljici Mariji Antoinetti, hčerki Marije Terezije, ki se je še mladoletna poročila z Ludvikom XVI. in prišla na francoski dvor. Slikarka na samosvoj način podaja zgodbo o mladi kraljici in njenem življenju. Predvsem jo zanima njena človeška narava. Kakšna je bila v resnici?

Čeprav je Marija Antoinetta bolj poznana po pripisanih besedah »Če nimajo kruha, naj pač jedo potico” in po zavračanju togih pravil dvorne etikete ter po predajanju razkošju, h kateremu se je zatekala zaradi nesrečnega zakonskega življenja, je bila v bistvu žrtev političnih spletk in marioneta na političnem plesišču.

Slikarkin pogled je usmerjen v rokokojsko okolje, ki je prepleteno z ornamentiko, s cvetlicami, simboli in z napisi. Sloke ženske figure so čutne, z izjemno milino in s privlačno zunanjostjo. Njene slike so naslikane v manieristični maniri, v svetlih in hladnih tonih barvne skale, in delujejo kot lutke. Nepogrešljiva je črna barva. Barvna paleta je umirjena in sega od temnih do svetlih tonov – črne, sive, rjave, zelene, rdeče v več odtenkih, modre, zlate in bele.

Vsa dela so podkrepljena z napisi v francoskem jeziku. Napisi se nanašajo na zgodbo, ki je polna simbolov in metafor. Simbolika je na splošno pomemben element, ki ga Nataša Ribič Štefanec uporablja v svoji ustvarjalni praksi. Igra se s skritimi simboli in pomeni (mačka, miš, lobanja, ura, kača, angelske glave s perutmi, nebesa …).

Naj poudarim nekaj platen: naslov slike Igra je končana se nanaša na kraljičino odraščanje in konec nekega obdobja. Punčke, ki jo obdajajo, je ne zanimajo več. Angelček v ozadju z lobanjo v rokah pomeni svarilo in opozorilo, da vstopa v novo obdobje, obdobje odraslosti, ki se začne s poroko, v katero je vstopila še mladoletna, ter z napovedjo usode, ki je zapečatena.

V delu z naslovom Marionete gre za žensko brez rok, zapisano svoji usodi, ki ji ne more ubežati. Bila je prisotna v času in prostoru, imela je vpogled na stvari, ni ji pa bilo dano spreminjati sveta. Včasih posameznik preprosto nima možnosti, da bi kar koli spreminjal. V bistvu nas slikarka opozori, da vsak človek lahko postane marioneta, lutka, če je nekam postavljen, izkoriščan in če izgubi samostojnost.

Iniciacija je delo, polno metafor (kača, zvončnice, male Favnove glave). Upodobljeni sta dve goli ženski figuri (t. i. Evi), obdani z zvončnicami, tj. simbolom sladkosti, in majhnimi Favnovimi glavami, ki na simbolni sferi pomenijo sprejem v ženski svet. Obe držita v rokah kačo, ki pomeni simbol greha. Desna figura, ki je že izkusila vse sladkosti ženskosti, je do leve figure pokroviteljska in jo vpelje v ženski svet, poln užitkov in spolnosti.

Nataša Ribič Štefanec nam z razstavo Marionete spregovori o nekem drugem zgodovinskem obdobju, hkrati pa nas vabi k razmisleku o sodobnih družbenih dogajanjih.

BIOGRAFIJA

Nataša Ribič Štefanec je rojena 29. maja 1963 v Ljubljani. Leta 1988 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Janezu Berniku. Podiplomski študij slikarstva je končala leta 1991 pri profesorju Gustavu Gnamušu. V letih 1991–1993 je obiskovala grafično specialko pri profesorju Branku Suhyju.

Prvič je razstavljala leta 1985. Sledilo je več kot trideset samostojnih in številnih pomembnejših skupinskih razstav doma in po svetu.

Njena dela so vključena v več domačih in tujih likovnih zbirk, med drugim v zbirko dunajske Albertine, konzulata v Trstu, Ministrstva za okolje v Ljubljani … in v številne zasebne zbirke.

Kot svobodna umetnica živi in ustvarja v Ljubljani.

Petra Bizilj Silva, kustosinja AS Galerije