Predstavljamo zbirko: France Kralj, Ljubljana z Rožnika

Ljubljana z Rožnika je delo, ki je nastajalo kar dvajset let, in sicer med leti 1936 in 1956. Gre za upodobitev Ljubljane, pred nami leži mesto z grajskim hribom.

Kustosinja AS Galerije Petra Bizilj Silva ga opiše: “Svetloba, ki pada na mesto, ne prihaja iz sončne svetlobe, temveč iz mesta samega. Strehe hiš in ulice žarijo v barvah, ki so se preselile tudi na nebo. Podoba mesta je na nek način mračna, vendar kljub temu mogočna in slikovita. Nebo je naslikano, kot bi se odvijala nevihta, vendar ne gre za naravno, temveč za nevihto v umetniku. Gre za njegovo čustvo, ki se izraža v sliki. Prav ta subjektivnost, notranje občutje, je značilnost ekspresionističnega slikarstva. Barva in svetloba v mnogih Kraljevih podobah nista več odvisni od naravnih pogojev, temveč od volje slikarja kot takega. Predmeti so začeli izžarevati svetlobo, soj, kakor kresnice ponoči. V tem obdobju se Kraljevo slikarstvo obrne k nebu, k atmosferi. Nebo je slikal v vsem barvnem sijaju, ki nakazuje vizionarski pomen.”

France Kralj je vodilna osebnost slovenskega ekspresionizma in poznejše nove stvarnosti. Sodi med najizvirnejše likovne ustvarjalce 20. stoletja pri nas. Kralj je v 20-ih letih združil umetnike svoje generacije v Klubu mladih, ki se je sredi desetletja preimenoval v Slovensko umetniško društvo. V 30-ih letih lahko govorimo o zrelem Kraljevem ustvarjalnem obdobju, v katerem se prepletata oblikovno mojstrstvo in izrazni kolorizem. Pregledna razstava sredi 30-ih let v Jakopičevem paviljonu je utrdila umetnikovo vodilno vlogo med ustvarjalci tedanjega časa.
V opusu Franceta Kralja prevladuje motivika vsakdanjega življenja; kmečko življenje (Kmetice, Sejalci), upodobitve živali (Krava s teličkom, Možje s konji), krajin, religioznih prizorov (Marija Magdalena), akti in portreti. Čeprav je bilo za 20. in 30. leta prejšnjega stoletja značilno konservativno, nazadnjaško ozračje, v njegovi umetnosti čutimo modernizem. Z izbiro motivike se je boril proti čedalje hujši ideologizaciji umetniškega sporočila. Vojna leta in tudi poldrugo desetletje za njo, je za Kralja najtežje obdobje njegovega življenja. Njegova individualistična narava in izbor motivike, ki se je borila proti ideologizaciji umetniškega sporočila, sta pripomogla k temu, da se je znašel v neke vrste notranjem izgnanstvu in na skrajnem robu materialnega preživetja.
Ekspresionizem pri nas je najbolj izrazit v delih bratov Franceta in Toneta Kralja, Vena Pilona in Božidarja Jakca. Razvil se je v severni Evropi, še posebej v Nemčiji kot upor proti estetiki impresionizma in meščanskim vrednotam. Pomembni skupini ekspresionistov, ki sta nastali v Nemčiji, sta bili: Die Brücke (Most, ustanovljena leta 1905) in Der Blaue Reiter (Modri jezdec, ustanovljena leta 1911). Pomembni predstavniki ekspresionizma so bili še Egon Schiele, Oskar Kokoschka, Vasilij Vasiljevič Kandinski, Edvard Munch …

Leta 1983 je bila v Kostanjevici na Krki odprta slikarjeva stalna zbirka.