Novica

Ženske umetnice v zbirki AS Galerije

08. 03. 2019

V likovni umetnosti je imela ima ženska pomembno vlogo. Bila je muza številnim umetnikom in navdih za ustvarjanje, vendar pa je bila ženska kot umetnica zapostavljena v likovnem ustvarjanju.

Umetnice so bile prisotne v vseh zgodovinskih obdobjih, večinoma pa so bile povezane s kakšnim moškim avtorjem. Ta jo je uvedel v stroko, vendar so bile bolj ali manj neopažene, ker niso razstavljale v galerijah. Bistven razlog, zakaj ni bilo veliko ženskih umetnic, je izobraževanje. Danes je nekako samoumevno, da se smejo ženske izobraževati enako kot moški, vendar je bilo ženskam omogočeno institucionalno izobraževanje šele konec 19., oziroma na začetku 20. stoletja. Šele ob koncu 2. svetovne vojne se je začela sprememba družbe, ki je prinesla emancipacijo. Zato lahko rečemo, da so se ženske borile zadnjih petdeset let, da so vzpostavile enakost. Bistvo vsake umetnosti je kakovost in ne ločevanje na umetnike in umetnice, ki so bile zapostavljene mnoga stoletja.

Ob 8. marcu, dnevu žena, kustosinja AS Galerije Petra Bizilj Silva predstavlja 46 ženskih umetnic in njihovih del, ki so zastopana v zbirki AS Galerije.

Kaj je vsem umetnicam skupnega? Poleg spola jim je skupno predvsem to, da so živele ali živijo svoje sanje in da so se, ne glede na vse ovire, posvetile umetnosti in ustvarjanju.

Beganovič Marija, slovenska slikarka iz Pirana. V zbirki imamo njeno delo z naslovom Dom solnega cvetja.

Bell Harriet, angleška umetnica. Njeno delo je večplastno, od kiparskih komponent, instalacij in risb. Uporablja materiale, ki jih je mogoče najti v naravi, kot so kamni, posušene korenine, prazne jajčne lupine, žlebasti peclji in prepognjena tkanina … Njene risbe nas popeljejo izven našega sedanjega razumevanja življenja in predstavljajo svet onkraj. Ukvarja se z življenjskim ciklom; odsotnost, prisotnost, smrt in razpad, rast in metamorfoza. V zbirki imamo devet del; od tega šest slikarskih in tri kiparska dela.

Borčić Vesna, hrvaška slikarka in grafičarka. Ustvarja v vseh grafičnih tehnikah. Kompozicije delujejo lirično in poudarjajo svetlobne kontraste. V zbirki so zastopana tri dela, in sicer grafike v tehniki barvnega lesoreza iz leta 1959, Kasno ljeto, Bitka in Oko i uho ratnika.

Bright Kate, angleška slikarka. Živi in ustvarja v Londonu. Življenje v mestu jo je pripeljalo do hrepenenja po stiku z naravnim. Njena dela prikazujejo naravo, pokrajino, ki ni vedno realistična, temveč je lahko odraz fantazije, oziroma stanja njenega duha. V zbirki imamo delo Krajina iz leta 1988.

Byllner Charlotte, švedska umetnica, ki je v naši zbirki zastopana s tremi grafikami. Dela so iz leta 1995 in so v tehniki jedkanice (The Test, The Footbath in Instruction).

Bursać Ljiljana, srbska slikarka. Umetnica, ki je imela številne samostojne razstave doma in po svetu. Njena dela se nahajajo v mnogih uglednih muzejih in galerijah.V naši zbirki je zastopana z delom More reminiscence iz leta 1990.

Canjko Ana, slovenska umetnica. Ustvarja na področju kiparstva, umetniške keramike, slikarstva, vizualnega oblikovanja in grafike. V zbirki je delo z naslovom Natura iz leta 2003  – akril na leseni plošči.

Čerče Ksenija, slovenska slikarka. Ustvarja tako na področju slikarstva kot na področju zvočne in video umetnosti. Medijsko večplastne projekte, pogojene s tehnologijo, postavlja v specifičnih prostorih. Usmerjena je  k raziskovanju elementarnih tem: fenomenologiji materialnosti, doživljanju razmerij med vizualnim in slušnim zaznavanjem ter predvsem značaju večplastne soodvisnosti medijev, v kateri se porajajo. V zbirki je zastopana s petnajstimi deli, večinoma z motivom kroga na temnem ozadju, vsa dela so nastala leta 2000. Uporablja akril na platnu, eno delo je naslikano s sajami.

Demšar Barbara, slovenska slikarka. Motivika njenih slik je pokrajina, naslikana v abstraktni likovni govorici. Pokrajina je prepletena z barvo, horizontalnimi črtami in kolažno tehniko z najrazličnejšimi vrstami papirjev. Umetnica je v naši zbirki zastopana z enim delom Brez naslova.

Dobrajc Tina, slovenska slikarka. Ukvarja se z raziskovanjem ženskih in feminističnih tematik v sodobnem prostoru, katerega glavni motiv sta ženski lik in tradicionalno slovensko okolje (ženska in njena vloga oziroma identiteta v družbi). V zbirki imamo dve njeni deli, ki sta naslikani v akrilni in mešani tehniki na platnu; delo z naslovom Chick Flick iz leta 2014 in delo Na senčni strani Alp: Where boys fear to tread iz leta 2016.

 Đorojević Lenka, umetnica, ki izhaja iz grafičnega medija in ga večkrat vključuje v intermedijske instalacije ali gledališke scenografije. S samostojnimi in skupinskimi projekti, intervencijami ter razstavami deluje doma in v tujini. Z Matejem Stupico je dobitnica nagrade skupine OHO za leto 2015. V zbirki imamo deli iz leta 2014 z naslovom No. 8300-002 in delo z naslovom No. 8300-002. Naslikani sta v mešani tehniki in sta bili leta 2015 razstavljeni v AS Galeriji.

Golija Klementina, slovenska slikarka in grafičarka. Njena dela so subjektivno abstraktno izpovedna. Na sliki povezuje linearno grafiko, kolaž, slikarstvo in fotografijo. Različne likovne tehnike se povezujejo tudi v delu Morje in soline, ki je v zbirki AS Galerije.

Jurkovšek Barbara, slovenska umetnica. Deluje na področju slikarstva, kiparstva, grafike, kaligrafije in ilustracije. Ukvarja se z raziskovanjem mej med umetnostjo, znanostjo in kičem. Navdih pogosto črpa iz zoologije, botanike, paleontologije in evolucije sodobnega človeka. Delo z naslovom Po nevihti je naslikano v modrih tonih, ki so prepleteni s horizontalnimi in vertikalnimi črtami, ki nas ponesejo v namišljeno pokrajino. Naslikano je v tehniki olje na platno.

Karp Emma, švedska grafičarka, ki je v zbirki zastopana z dvema deloma. Gre za grafiki, v tehniki jedkanice. Nastali sta leta 1989 in 1994, s pomenljivim naslovom The old is past (Det gamla är förbi ), kar bi lahko prevedli »staro je preteklost«.

Kobilca Ivana, slovenska slikarka. Odlična slikarka, ki se je šolala doma in v tujini. Težišče njenega ustvarjanja je bilo v figuraliki, še posebej portretu in žanrskih upodobitvah kmečkega in meščanskega življenja. Njen opus zaznamujejo upodobitve družinskih članov in otrok, portreti in predvsem rože. V zbirki imamo delo Šopek mešanega cvetja v vazi, iz leta 1923. Gre za motiv tihožitja s cvetjem, ki ga je začela slikati med bivanjem v Berlinu (1906 – 1914). Poleg portreta jo je motiv rož od nekdaj najbolj privčlačil, v zadnjih letih ustvarjanja pa je ta motiv prevladoval v njenem opusu.

Kokalj Denise, slovenska slikarka. Tematika njenih del so zgodbe iz njenega življenja in aktualno stanje v družbi. Za študij na akademiji za likovno umetnost se je odločila v zrelih letih, prej je bila poslovodja v trgovini s foto materialom. Za delo Kapitalizem iz leta 2010 v naši zbirki, ji je Fundacija za socialno ogrožene in nadarjene podelila denarno nagrado.

Kovač Vesna, slovenska slikarka. Delo z naslovom Piran 2578 je akvarel in prikazuje veduto mesta Piran.

Kunaver Ličen Polona, slovenska slikarka, glasbenica in pisateljica. Njeno slikarstvo je pisano, barvito, nekako otroško razposajeno. Motivika zajema figuro, elemente žive in nežive narave, živali … Z možem vodita galerijsko izobraževalni center Lična hiša v Ajdovščini. V zbirki imamo delo z naslovom Srebrni zaliv.

Krošlakova Ivica, ena najpomembnejših slovaških umetnic. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, knjižnimi ilustracijami, grafičnim oblikovanjem … Pri slikanju uporablja različne tehnike, kot so kolaž, fotografija, grafika … V zbirki imami tri dela. Nastala so leta 1995 in so naslikana v tehniki akrila na foto platno.

Lah Milena, slovenska kiparka. Pred 2. svetovno vojno se je preselila v Zagreb, vendar vezi s Slovenijo nikoli ni pretrgala. Od vseh kiparskih materialov ji je bil najljubši kamen, veliko je uporabljala gips, marmor, kovino in kristal. V zbirki imamo bronast kip z naslovom Moški akt, ki je nastal okoli leta 1940.

Ličen Krmpotić Mira, slikarka in restavratorka. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, vitražem, mozaikom, tehniko oblikovanja steklenih objektov. V njenem slikarstvu prevladuje močan kolorit in abstraktna slikarska govorica. V zbirki imamo delo Abstraktna k. Gre za abstraktno kompozicijo v tehniki akrila, močnih barv.

Lohmann Julia, nemška umetnica, ki je študirala grafično oblikovanje v Veliki Britaniji. Njeni predmeti in instalacije so razstavljeni po vsem svetu in so del večjih zasebnih in javnih zbirk, kot sta British Council, Velika Britanija in MoMA, New York. V naši zbirki imamo tri dela z naslovom Brez naslova iz leta 1993. Naslikana so v tehniki olja.

Loebner Ana, nemška slikarka. Bila je poročena s škotskim umetnikom Tommyjem Lydnom. V zbirki imamo štiri dela. Dela Hate & Love, Prijatelja in Rescue so nastala leta 1999. Pastirica je iz leta 2001. Kolorit je omejen na črno, sivo in belo. Barva je nanešena umirjeno, le pri delu Rescue je opaziti hitrejšo potezo čopiča. Vsa dela so olja na platnu.

Maraž Adriana, slovenska umetnica. Znana je predvsem kot grafičarka, ki je razvila tehniko barvne jedkanice, kjer gre za zapleten postopek nalaganja raznobarvnih grafičnih plasti jedkanice. Znana je po grafikah bidermajerskih zof in stolov ter drugih predmetov, šest jih imamo tudi v zbirki. Na njih so upodobljene zofe z različnimi moti in umivalnik. Ti so metafora zavedanja o minevanju časa, o starem in novem, o videzu in tem, kar se skriva za njim.

 Marguš Prohaska Zvjezdana, hrvaška umetnica. Ukvarja se s slikarstvom, ilustracijo, fotografijo in grafičnim oblikovanjem. V naši zbirki imamo dve deli, in sicer delo z Plesalci, ki je nastalo leta 2016 in delo z naslovom Tišina. Obe sta narejeni v tehniki akvarela na papir.

Margan Luiza, hrvaška umetnica, ki živi na Dunaju. Imela je več samostojnih in skupinskih projektov ter uspešno sodelovala na mednarodnih razstavah in festivalih. Je dobitnica nagrade skupine OHO leta 2007. V zbirki AS Galerije je zastopana s šestnajstimi deli, ki so nastala med leti 2004 in 2006. Akrili na platnu so njena zgodnja dela,  prisotna je figuralika. Zdaj ustvarja v t. i. post – konceptualni umetniški praksi.

Matić Mirjana, hrvaška umetnica. Tematika njenih del je povezana z arhitekturo. Motivi hiš so največkrat povezani z Mediteranom, življenjskim okoljem od koder prihaja, so elegantni in visoki. Njena želja ni, da bi bile hiše naslikane naturalistično. Lahko bi rekli, da imajo naslikani predmeti v sebi skrivnosten in duhoven naboj, kar lahko občutimo tudi v delu z naslovom More iz leta 2012, ki krasi zbirko AS Galerije.

Movic Ana, v zbirki imamo grafiko z naslovom Noga. Nastala je leta 1991. Narejena je v grafični tehniki litografije. Gre za grafično tehniko odtisa risbe s kamnite plošče na papir.

Pál Katja, slovenska umetnica. V slikarstvu uporablja čiste linije. Privlači jo minimalizem; manj je več, kar se odraža v obeh delih iz naše zbirke. V delu Poljub je kolorit omejen na dve barvi – črno in belo. Delo z naslovom Kot da nič ni bilo je enobarvno, v modri z več odtenki na temnem ozadju. Naslikano je v mešani tehniki.

Pecarić Jug Marija, hrvaška umetnica. V zbirki AS Galerije imamo delo Ujeta sirena iz leta 1963. Delo je naslikano s prefinjenim občutkom in pokaže vso paleto čustev, ki jih doživlja sirena, ko se je ujela v mrežo. Slikarka je izvrstno upodobila trenutek nemoči ujete morske deklice.

Pavlović Tereza, hrvaška slikarka. Istrska krajina, terase, rdeča prst, spomladanske travnate površine, kamnolomi, neskončna valovanja morja … so motivi, ki jih srečamo v njenih delih. Slika z naslovom Valovi sreče, ki je v zbirki, je naslikana v modrih tonih. Pri slikanju uporablja različne slikarske tehnike, poleg akrila in pigmentov tudi PVC, da doseže slika učinek več-slojnosti in reliefnosti.

Ribič Nataša, slovenska slikarka in grafičarka. V zbirki imamo grafiko v tehniki jedkanice z naslovom Brez naslova, ki je nastala leta 1991. Označena je z EA, kar pomeni, da gre za »epreuve d’artiste« ali poskusni odtis. Večjo vrednost imajo odtisi, ki jih je narejeno manj. Vsak grafični list je unikat.

Rogge Claudia, nemška umetnica. Znana je po svojih velikih digitalno kolažnih fotografijah, na katerih so največkrat balerine oziroma plesalci v različnih pozah. Delo iz zbirke z naslovom Taktile II iz leta 2007, prikazuje poslikana ženska telesa v klečeči pozi. Svoje fotografije umetnica koreografira, tako da so videti kot »en sam posnetek«, vendar so te masovne kompozicije rezultat množice posamičnih podob.

Sajnkar Blanka, slovenska ljubiteljska slikarka. V svojih delih raziskuje kompozicije, igro svetlobe, različna čustva … V zbirki imamo delo toplih barv z naslovom Moj klobuk. Barvna paleta sega od rjave, črne, oranžne, zelene, oker do bele. Upodobljena je ženska, ki ima na glavi igriv klobuk v obliki sončnice. Gre za motiv, ki ga je naslikala za svoj koledar.

Skrinar Majda, slovenska slikarka. Tematika njenih del se navezuje na določen kraj, lokacijo, krajino, ki pa ga interpretira po svoje. Podobe, ki jih slika, so večinoma v vsakodnevno videnem prostoru. V zbirki imamo delo z naslovom Villa rustica, ki je nastalo leta 2002. Umetnica je predstavnica klasičnega slikarstva in slika v oljnih barvah.

Smrdel Ferbežar Danica, slovenska slikarka. Njeni liki so večinoma abstraktni. V zbirki imamo delo z naslovom Voda vir življenja. Prevladuje modra barva, ki je umetnici še posebno pri srcu.

Stupica Muck Marlenka, slovenska slikarka in ilustratorka. Velja za eno prvih in najpomembnejših slovenskih ilustratork. Svoje umetniško delovanje je v celoti posvetila ilustriranju knjig za otroke in knjižnemu oblikovanju, snovanju osnutkov za lutke in scenografiji. Njena konturna risba ni nikoli črna, marveč je že v svoji zasnovi slikarska, barvita. Čistost barve ohranja s ploskovnimi nanosi. V zbirki imamo sedem grafik v tehniki jedkanice, ki so nastale med leti 1948 in 1950. Kot zanimivost, umetnica redko uporablja grafiko, največ risbo in akvarelirano risbo.

Rojc Mateja, je ženski del tandema Small but dangers (SBD). S Simonom Hudolinom – Salčijem ustvarjata tandem Small but dangers (SBD). Ustvarjata v različnih zvrsteh: slikarstvo, kiparstvo, fotografija, avdiovizualni performativni programi (performans), najdeni predmeti in fragmenti ready-made. V svoja dela projecirata strategijo absurda in manipulacije kot osrednjega vsebinskega toka. Rdeča nit njunega dela je vizualna igra brez jasnih pravil. V zbirki imamo njeno delo z naslovom Nova Evropa iz leta 2008, naslikano v mešani tehniki na platno.

Stepančič Milena, slovenska slikarka in profesorica likovne vzgoje. Tematika njenih del je narava, briška pokrajina, oljka, šopki … V motivih, ki ji vzbudijo zanimanje, skuša ujeti vsebino, vzdušje in utrip. Njene upodobitve so polne barv in sonca. V naši zbirki imamo devet del. Vse so akvareli na papirju.

Stevović Tanja, v zbirki imamo olja na platnu Brez naslova. Umetnica je upodobila pokrajino s hišami. Barvna paleta sega od rjave, zelene, modre, oker in bele.

Šuran Adrijana, hrvaška umetnica. Tematika njenih del se pretežno nanaša na njeno domače istrsko okolje, slike nastajajo v akrilni tehniki na platnu. Ima pa posebno tehniko pršenja z barvno ščetko, da doseže različno tonaliteto –  različne tone na sliki in barvno svetlobo. V zbirki imamo delo Brez naslova, kjer se umetnica poigrava z različnimi toni modrine.

Varl Simončič Petra, slovenska umetnica. Poleg slikarstva in grafike se ukvarja še s knjižno in revijalno ilustracijo. V zbirki imamo dve deli iz leta 1994, in sicer delo z naslovom Cvetje in delo Brez naslova. Obe sta naslikani v tehniki akril na platnu.

Vilar Marija Mojca, slovenska slikarka. Poleg slikanja se ukvarja z ilustracijo in pedagoškim delom. V njenih slikah se srečamo s simboli in znamenji, ki se jim posveča že od začetka slikarskih potovanj in dajejo slikam nove razsežnosti. V zbirki imamo delo Brez naslova. Slika je barvita, predmeti so obrobljeni s temnimi konturami. Slikarka uporablja močne in žive barve.

Vizjak Jana, slovenska slikarka. V slikarstvu se posveča predvsem barvi in svetlobi. Pogost motiv v njenem opusu je figura, krajina in tihožitja. V zbirki imamo delo z naslovom Jazz, iz leta 1991. Gre za grafiko, ki je narejena v tehniki barvnega sitotiska.

Vovk Melita, slovenska umetnica. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, scenografijo, kostumografijo in karikaturo. Njeno temeljno izrazilo je risba – sprva čista, realistična, obrisna risba, ki jo je sčasoma s skiciozno potezo dopolnjevala z značilnimi karikiranimi detajli in tako dosegla specifično humorno naravnanost predvsem ilustratorskega dela. Težišče njenega dela je ilustracija. Ilustrirala je nad 80 knjig. V zbirki imamo tri grafike; lesorez z naslovom Pri likanju in dva linoreza, ki sta kopiji del iz 15. stoletja.

Wang Huiqin, kitajsko – slovenska umetnica. Slikarka, ilustratorka in kaligrafka. Je vsestranska umetnica, ki klasične slikarske tehnike prepleta z najrazličnejšimi novimi izraznimi tehnikami. V svojih delih obravnava razmerje med Vzhodom in Zahodom, med preteklostjo in sedanjostjo. V svojih delih je družbeno kritična opazovalka družbenih procesov sveta. V zbirki imamo eno delo, ki nosi naslov Sive hiše.

 

V članku je prikazano umetniško delo Tine Dobrajc, Na senčni strani Alp: Where boys fear to tread, ki je del zbirke AS Galerije.