Pretekla razstava

Pozabljene podobe moje Indije

12. 11. 2018

Arne Hodalič, fotograf, popotnik, jadralec, potapljač, biolog, profesor … je človek veliko talentov. Na voljo imam premalo prostora, da bi lahko vse naštela.

Na tokratni razstavi ga spoznamo v malce drugačni luči, kot smo vajeni. To pot ne gre za fotoreportažne zgodbe, ki nas opozarjajo na stvari (dejstva), ki jih mogoče ne želimo ali celo nočemo videti, ampak gre za fotografije, ki stremijo k umetniškemu izrazu. Fotografije so v črno-beli in barvni tehniki. Predmet njegovega zanimanja je svet, ki ga s fotoaparatom lovi v objektiv. Zgodbe niso režirane, ampak so fotografirane v pravem trenutku. Fotografske zgodbe prikazujejo prizore v naravi, ljudi v vsakdanjem življenju, kulturne posebnosti, praznovanja, arhitekturo …

V njegovih fotografijah prideta do izraza pretanjen smisel za kompozicijo in tehnična dovršenost, ki jo deli z gledalcem. Letošnje leto zaznamuje trideset let, odkar je Arne Hodalič prvič obiskal Indijo. Posebej izbran izbor fotografij, ki so nastajale od leta 1988 do danes, je pripravljen za tokratno razstavo in je prvič predstavljen prav v AS Galeriji.

Petra Bizilj Silva, kustosinja razstave

 

 

Ves čas se spreminjamo … Po tiho in nevidno, čeprav se nam v vsakem trenutku dozdeva, da skozi življenje letimo v popolnoma ravni črti, kakor bleščeče nabrušena puščica, ki ji nikoli ne bo zmanjkalo pospeška. A ko se ozremo nazaj, si moramo priznati, da je bila naša pot bolj podobna nečemu, ki spominja na vijuganje opotekajočega se pijanca, ki jaha frfotajočega metulja. In šele čez dolga leta se zares zavemo, da zjutraj v ogledalu zagledamo nekoga, za katerega si nikoli nismo mislili, da ga bomo sploh kdaj videli. Sebe, namreč …

Pravzaprav mi niti ni treba pogledati v ogledalo, dovolj je, da pogledam svoje fotografije, ki so nastale pred natanko tridesetimi leti, ko je Indija iz mene naredila poklicnega fotografa. Na to prvo pot »tja dol« sem odšel še kot radoveden popotnik, vrnil pa sem se kot zagrizen fotograf. V tridesetih letih sem bil s fotoaparatom tam še velikokrat in neslišno, prav tako kot naletavajo rahle snežinke, se mi je v arhivu nabralo na tisoče in tisoče fotografij. Marsikatero sem že pozabil, in ko jih pogledam danes, v njih vidim nekaj popolnoma drugega, kot sem videl tedaj, ko sem se ves vznemirjen vračal domov in se mrzlično loteval izbora (za takrat) najboljših posnetkov. In tako okrogla obletnica je gotovo dovolj pomemben mejnik, da se zakoplješ v skoraj pozabljen arhiv in se spet srečaš s fotografijami, ki so potrpežljivo čakale, da bo enkrat tudi zanje prišel njihov čas. In očitno je prišel! Potegnjene iz temnih predalov so pred menoj zaživele v popolnoma drugačni luči kot takrat, ko so tja potonile. Iz njih je zažarela čista esenca pretečenega časa, in ne da bi se tega zavedal, je ta kalejdoskop pisanih sličic postal nema priča moje tihe življenjske transformacije. Na razstavi pa so se znašle tudi druge fotografije iz Indije, posnete v vseh teh letih, vse do letos spomladi, njihov skupni imenovalec pa je predvsem ta, da še nikoli niso bili razstavljene.

Zato na tej razstavi niso na ogled le iztrgane podobe iz pozabljenih arhivov »Moje Indije«, ampak je to predvsem vizualiziran polet opotekajočega se pijanca, ki dolga leta s fotoaparatom v rokah jaha na frfotajočem metulju …

Arne Hodalič

 

Biografija

Arne Hodalič se je rodil 10. julija 1955 v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je leta 1975 vpisal na biotehnično fakulteto v Ljubljani, smer biologija, na kateri je leta 1980 diplomiral. Že med študijem se je začel ukvarjati z aktivnim razstavljanjem fotografij in sodeloval je v Foto grupi ŠOLT. Od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja je sodeloval pri snemanju več reklamnih spotov pri neodvisni umetniški produkciji ŠKUC. Leta 1988 je začel sodelovati s fotografom Bojanom Brecljem. Januarja 1989 sta se odpravila v Indijo, kjer se je začela njegova poklicna pot fotografa. Od leta 1990 do leta 1994 je živel v Lozani v Švici in deloval v Parizu kot novinar in član raznih agencij (Gamma Press, GLMR, Explorer, Saola Press idr.). Na Parsons School of Design v Parizu je bil v letih 1993–1995 gostujoči predavatelj za fotoreporterstvo. Takrat se je specializiral še za podvodno fotografijo. Njegove fotografije in fotozgodbe so bile objavljene v najpomembnejših svetovnih časopisih in revijah: National Geographic Magazine, Life (ZDA), Time, Figaro Magazine, GEO, Paris Match, Marie Claire, VSD, Die Zeit, Cosmopolitan, Stern, Liberation, Grands Reportages, Gala, Airone, Espresso, L’Illustré, Oggi, Sette – Corriere della Sera, Gioa, Nature in še v veliko drugih. Bil je prvi slovenski fotograf, ki je leta 2007 v izvirni ameriški izdaji National Geographic objavil podvodno reportažo o arheoloških zakladih v Ljubljanici.

Kot fotograf je sodeloval z Rdečim križem v človekoljubnih akcijah po svetu in z Združenimi narodi pri projektih razminiranja. Leta 2006 je postal urednik fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic. Istega leta je postal predavatelj na področju fotografije in fotoreporterstva na FDV (Fakulteta za družbene vede) Univerze v Ljubljani. Leta 2008 je prejel priznanje za pomembna umetniška dela s področja fotografije. Od leta 2009 predava kot docent in od leta 2015 kot izredni profesor fotografije na prvi visoki šoli za fotografijo v Sloveniji – na Visoki šoli za storitve (VIST) v Ljubljani. Arne Hodalič je avtor več fotoknjig in priročnikov ter soavtor scenarijev za dokumentarne filme. Trenutno je urednik fotografije pri reviji National Geographic (slovenska izdaja).

Živi v Ljubljani.

 

Izbor del in postavitev razstave: Petra Bizilj Silva, Katja Bidovec