Pretekla razstava
Geometry of hope
10. 09. 2018
Umetnik predstavlja cikel slik, ki prikazujejo slabi dve desetletji intenzivnega slikarskega raziskovanja, tj. od leta 2000 do danes. Gre za obdobje, ko iluzionistična prosojnost sicer materialno zelo konkretnih slik postane izrazitejša. Telesa slik dobivajo tridimenzionalno močno razgrajeno, včasih kar arhitekturno izoblikovano konstrukcijo.
Marko Tušek izhaja iz umetniške družine, slikar je bil že njegov oče Vinko Tušek. Veselje do slikanja je verjetno dobil že kot majhen otrok, saj je veliko časa prebil v očetovem ateljeju, zato ne preseneča, da ga je slikarstvo tako intenzivno pritegnilo, da je stopil po njegovi poti.
Močen pečat mu je pustilo potovanje med študijem s transibirsko železnico na Kitajsko, kjer se je srečal z neskončnimi prostori. Po vrnitvi s potovanja je v četrtem letniku študija prekinil prejšnji način slikanja in se ga lotil na povsem nov način. Slika ga je začela zanimati predvsem kot povsem fizičen objekt, v katerem ni iluzornih elementov. Zanimalo ga je, kako sliko osvoboditi vsakršne iluzije. Dlje kot se je ukvarjal s tem vprašanjem, bolj mu je postajalo jasno, da ima slika eno in drugo: fizično telo in tudi prostor nečesa mentalnega.
V njegovem slikarstvu je čutiti vpliv Emerika Bernarda, ki je bil njegov profesor na ljubljanski akademiji (na novo ga je razsvetlil glede barve in svetlobe) pa tudi vpliv francoskega kubizma, predvsem njegove sintetične faze, ki je rodila kolaž. Ta je močno zaznamoval likovno umetnost 20. stoletja. V delih Marka Tuška sta zelo prisotna tehnika kolaža in uporaba različnih materialov, kot so: les, železo, papir, pesek … Gre predvsem za najdene predmete in materiale, ki jih umetnik nato uporabi v svojih delih. Čeprav njegova dela delujejo kot nekakšen objekt ali arhitektura, gre za slike in ne za konstrukcije.
Izhodiščna spodbuda za njegovo slikanje izhaja iz občutljivega dojemanja življenja. Njegova dela imajo močno psihološko ozadje. Slikarske zgodbe so izrazito osebne. Skozi slike se odražajo občutja, spomini in tudi izkušnje, ki jih prinaša tok življenja in ki pomenijo neki medprostor med t. i. vidnim in notranjim, duševnim svetom. Skozi slike umetnik raziskuje svet, v katerem živi. Odprtine na slikah dajejo vtis tridimenzionalnosti in popeljejo gledalca v neki globlji, intimnejši svet. Pravi, da jih je treba »odpreti in odkriti, kaj skrivajo v sebi«.
Včasih so bile skice za slike precej natančne. Pozneje je ugotovil, da to ni najbolje, zato zdaj ostajajo skice nedorečene. Ustvarjalna komponenta nastaja tudi ob delu in Tušek si tako pušča precej prostora za improvizacijo. Njegova dela ne nastajajo hipno, ampak gre za dolgotrajen ustvarjalni proces. »Bistveno je sámo ustvarjanje slike, slika ni bistveni del, je le neke vrste stranski produkt gibanja po še neodkritih prostorih tega raziskovanja oziroma ustvarjalnega procesa.«
Poleg predmetov, ki so prisotni na njegovih slikah, je nosilka podobe barva. V njegovem barvnem opusu prevladuje modra, ki je oživljena z megličasto svetlobo. Modra barva se lahko v simbolnem pomenu nanaša na morje, vodo, nebo … Modrikasti toni sliko dematerializirajo in vzbujajo vtis globine, neskončnosti ali strmenja k nečemu višjemu; ponesejo nas v nadčutno sfero. Slika začenja dobivati t. i. mentalne nastavke. Umetnik ni zadovoljen, dokler slika ne začne živeti svojega lastnega življenja, zato dela slike v več fazah.
Verjame, da ima slika še vedno »moč na opazovalca, obiskovalca razstave in tudi nanj kot ustvarjalca«. Pravi, da se »ravno zaradi tega slikarstvo vedno znova pojavi in se ponovi z vsakim novim ustvarjalcem ter tako vedno na novo ostaja živo in vitalno.«
Biografija
Marko Tušek, slovenski slikar, se je rodil 23. avgusta 1964 v Kranju. Leta 1988, v četrtem letu študija, je diplomiral iz slikarstva pri profesorju Emeriku Bernardu. Podiplomski študij je nadaljeval pri profesorici Metki Krašovec. Poleg slikarstva se ukvarja tudi s fotografijo, z grafičnim oblikovanjem in s tradicionalnim stenskim slikarstvom v fresko tehniki. Nekaj časa se je ukvarjal tudi z videom ter gledališko in filmsko scenografijo.
Od leta 1986 se pojavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Njegova dela so med drugim vključena v zbirke Moderne galerije v Ljubljani, International Finance Corporation (IFC) v Washingtonu, Gorenjskega muzeja v Kranju in v številne zasebne zbirke.
Živi in ustvarja v Kranju.
Petra Bizilj Silva, kustosinja razstave
Razstava bo v AS Galeriji na ogled do 8. novembra 2018. Vstop prost.