Pretekla razstava

Pastirji – življenje, ki izginja

27. 03. 2018

Odprtje fotografske razstave v sredo, 11. aprila 2018, ob 19.00 v AS Galeriji na Dunajski 63 v Ljubljani.
Razstava bo na ogled do 8. junija 2018.

 

Leto 2018 je evropsko leto kulturne dediščine. Slogan letošnjega leta je Naša dediščina – kjer preteklost sreča prihodnost.

Jošt Franko je fotograf, ki v svojih fotografijah pripoveduje zgodbe o ljudeh in njihovi povezanosti z zemljo. Zgodba Pastirji na Veliki planini je fotografska serija, ki je nastajala med letoma 2010 in 2014.
Pastirji iz vasi v okolici Kamnika se po večurni hoji, ki traja večinoma ponoči, vsakega junija za skoraj tri mesece odpravijo na Veliko planino. Velika planina je največja visokogorska planota Kamniško-Savinjskih Alp na nadmorski višini od 1400 do 1600 m. Še na začetku 20. stoletja je bilo tam več kot 100 pastirskih stanov, danes pa naselje na Veliki planini sestavlja le še okoli 20 družin. Predstavljajo izjemno planšarsko dediščino in najbolje ohranjeno pastirsko naselje v Evropi, ki spada med pomembno kulturno dediščino Slovenije.

Razstava zajema trinajst fotografij, ki so v Sloveniji prvič predstavljene v AS Galeriji.

Njegovi fotografski projekti so dolgoročni in se dotikajo socialnih vprašanj doma in v tujini. Pravi, da se enake zgodbe najdejo povsod po svetu, da so si na neki način podobne in imajo globlje sporočilo. Popisuje kulture in subkulture ter se dotika odnosa do nepravično obravnavanih ljudi. Franka zanimajo zgodbe s socialnim pridihom. Osišče njegovega dela so ljudje, ki so odrinjeni na rob, in nepravična družba. Gre za teme, ki so največkrat spregledane. Govorijo o globalizaciji, ki vdira v tradicionalni svet. Z vizualnim izražanjem nam Franko sporoča, kakšen je njegov odnos do nje.
Na moje vprašanje, zakaj se je odločil za fotografiranje pastirjev, mi je v enem izmed najinih pogovorov dejal, da je šlo na začetku bolj ali manj za umetniško izražanje, a je med ustvarjanjem dojel, da gre za nekaj več. Zgodbe pastirjev in izginjajoče naselbine imajo širšo noto. Govorijo o svetu, ki na neki način vidno izginja in se predaja modernizirajočemu svetu. Gre za vizualni popis izginjajoče kulture in beleženje nečesa, kar bo tekom njegove generacije izginilo. Njihovo življenje je zdaj bolj ali manj odvisno od korporacij in velikih mednarodnih podjetij, ki se ukvarjajo s hrano. Preživetje teh ljudi ni več vprašanje ohranjanja dediščine, ampak gre za njihovo golo preživetje. Čeprav je tematika večinoma socialna, Franko v svojih fotografijah stremi k umetniškemu izrazu. To pa ne pomeni, da teži k popolnosti in lepoti, ampak mu je pomembnejše, da prikaže idejo na način, kot ga želi.
Njegov pristop do fotografije je klasičen, kar pomeni, da slika na film in sam razvija fotografije v temnici. Za zgodbo o pastirjih je poslikal več kot 160 filmov.
Njegove fotografije so v črno-beli tehniki. Na figurah ni zaznati ostrih robov, vsaka jasnost med mejami je zabrisana. Figure delujejo zmazano in zamegljeno. Fotografiranje z daljšimi časovnimi zamiki ustvari občutek gibanja. Zanj je to neke vrste magični realizem v fotografiji.
Nadarjenost Jošta Franka so prepoznali tudi v tujini. Njegove fotografije so bile objavljene v svetovnih časopisih, kot so: Time, Newsweek, New Yorker, Sunday Times Magazine, Washington Post, Al Jazeera America, Internazionale, La Repubblica, National Geographic Slovenija in drugi.
Življenjepis

Jošt Franko se je rodil 31. marca 1993 v Ljubljani. Diplomiral je iz novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in nadaljeval študij na Univerzi Goldsmiths v Londonu, kjer je magistriral iz sociologije.
S fotografijo se je začel ukvarjati pri štirinajstih letih, ob koncu osnovne šole. Pri šestnajstih letih je nastala serija Vdova. Leto dni je fotografiral zgodbo ovdovele babice, ki mu je odprla pot v tujino. Istega leta je zmagal na natečaju Slovenia Press Photo z najboljšo fotografsko zgodbo in se pozneje, še kot najstnik in najmlajši član, pridružil agenciji VII in deloval pod mentorstvom Christopherja Morrisa, ki je bil nekoč uradni fotograf Bele hiše. V okviru agencije VII je pri devetnajstih letih odpotoval v Gazo, kjer je naredil serijo fotografij Kmetovanje na frontni liniji. Dve leti zapored je obiskoval ljudi iz Gaze in fotografiral kmete, ki so ujeti med dve frontni liniji, v t. i. »tamponski coni«, in se borijo za preživetje v nenehnem strahu pred izraelskimi ostrostrelci. Pravi, da je bil zanj to eden najlepših in čustveno najintenzivnejših projektov.
Fotografija deklice z labodi je bila objavljena v monografiji skupaj s številnimi velikani sodobne fotografije, kot so: Anderson Petersen, Alex Webb, Paolo Pellegrin, Nadav Kander …
Leta 2015 je predaval na TED talks (TED.com) in prejel ugledni TED Fellowship kot eden izmed dvajsetih nosilcev sprememb med vsemi področji dela.
V letih 2015/16 je skupaj s kolegico Meto Krese prejel štipendijo Pulitzerjevega centra za dolgoročni projekt z naslovom Bombaž črni, bombaž modri.
Leta 2017 je skupaj z Meto Krese začel ustvarjati širši projekt, v katerem bosta beležila razmere o nekdanjih beguncih na področju nekdanje Jugoslavije.
Razstavljal je na odmevnih mednarodnih festivalih, kot sta newyorški fotofestival, mednarodni festival fotografije Format v Veliki Britaniji, festival politične fotografije v Finskem muzeju fotografije v Helsinkih, ki ima pomembno mesto v strokovnih in fotografskih krogih, v Londonu, Tel Avivu, Lizboni, Ljubljani …

Petra Bizilj Silva, kustosinja razstave